Ko se približata Marijina praznika – Velika in Mala maša – se v marsikomu prebudijo spomini na otroštvo, ko so imeli ti dnevi poseben pomen. Praznično vzdušje je bilo prepleteno z vonjem cerkvenih sveč, poljskih rož in doma pečenega kruha ter z glasovi starih pesmi in tihih molitev, ki so jih ljudje nosili v srcu.
Med takšnimi dragocenimi spomini je tudi pripoved gospe Darje, ki jo je na praznik Velike maše posebej ganilo izročilo njene ostarele rejnice, rojene leta 1908. Vsak večer sta skupaj molili dve večerni molitvi – znano molitev Sveti angel ter staro ljudsko molitev, ki jo je rejnica prejela od svoje babice, rojene še v 19. stoletju. Molitev, izgovorjena v kraškem narečju, je ohranila prvotni besedni red in izrazje, kakršnega so uporabljali takratni domačini.
Vsebinsko preprosta, a globoko občutena besedila so prenašala vero, toplino in občutek domačnosti iz roda v rod.
Stara večerna molitev
GREMO SPAT, Z BOGOM RAD,K SVETMU KRIŽU PREBIVAT.DEVICA JE SPALA.TRUDNA JE BILA.JE SINKA DOJILA.PRIDEJO TRI DUŠICEIN SE POGOVRJAJO:KJE BODO DREVI SPALE?SPALE IN PREHALE.SVETI PETER Z RIMANEBEŠKE KLJUČKE IMA.NAJ ODPRE PRVO NJIM.NAJ ODPRE TUDI NAM,DA PRIDEMO K VAM.
(Beseda »prhale« pomeni, kje bodo počivale.)
Dediščina, ki ne sme v pozabo
Takšne molitve so prava zakladnica duhovne in kulturne dediščine. V preteklosti so bile pomemben del družinskega in vaškega življenja, saj so otroke učile moliti, jih tolažile ob večerih in krepile občutek povezanosti z Bogom.
Danes jih žal pozna le še peščica ljudi, a prav v njih je moč najti vez z izročilom in vero prednikov. Ob prazniku Velike maše so zato še posebej dragocen opomnik, da dediščino, ki smo jo prejeli, negujemo in predamo naprej.
___________
Za www.zupnijavinica.com Darja Snedec.
Foto: FB profil Darja Snedec
Komentarji
Objavite komentar