Kdaj se začne duhovnost?



Duhovnost se začne, ko dosežem drugega.
Moja osebnost je največje bogastvo, ki ga premorem. Največje bogastvo drugega pa je NJEGOVA osebnost. Duhovnost razvijam, kadarkoli se v pristnem stiku mudim pri drugem, ga bogatim s samim seboj in sebe bogatim z njim.

Misel o duhovnosti Jožeta Ramovša, ki izraža globoko razumevanje medsebojnih odnosov in njihovega pomena za osebni razvoj. V tem kontekstu duhovnost ni le individualna praksa ali notranje iskanje, ampak se odvija in raste skozi interakcijo z drugimi. Videnje, ki poudarja, da sta medsebojno dajanje in sprejemanje osrednjega pomena za osebno in duhovno rast. Razumevanje, da je osebnost največje bogastvo, poudarja vrednost avtentičnosti in edinstvenosti vsakega posameznika. Ko cenimo in spoštujemo osebnost drugega, ne le priznavamo njegovo vrednost, ampak tudi omogočamo prostor za pristno izmenjavo in medsebojno rast. Duhovnost, ki se razvija skozi odnose, je dinamičen proces, v katerem sta empatija in povezanost ključni za medsebojno obogatitev. Vsako srečanje, vsak pristen stik je priložnost za razvoj, kjer lahko delimo in prejemamo modrost, vpoglede, podporo in ljubezen.  
 
 



Preberi še: Zaskrbljenost nekega moža in očeta


 
 

Prava duhovnost se razodeva v odnosih, ...
... kjer se dve osebnosti srečata, delita in obogatita. Je proces medsebojnega dajanja in sprejemanja, ki temelji na empatiji, spoštovanju in ljubezni. Razvija se skozi pristne stike, kjer vsak posameznik priznava in ceni drug drugega, omogoča rast in povezanost. Duhovnost ni potovanje v samoto, temveč je pristen TUKAJ in ZDAJ.



Za www.zupnijavinica.com in Ignacijev dom duhovnosti za program Priprava na zakon Tina Šikonja Hudelja. Vir: Ramovš Jože (2023): Duhovnost se začne, ko dosežem drugega. V: Vzgoja (Duhovni izziv), XXV, 98: 43 Foto: Canva Pro.


Komentarji