Lambert Ehrlich (1878–1942) in Boris Pahor (1913–2022) sta dve pomembni osebnosti slovenske zgodovine, ki sta se odločno borili za ohranitev slovenske kulture, jezika in identitete. Njuno življenje in delo sta izjemna primera poguma in odločnosti v boju proti totalitarizmom - tako fašizmu, nacizmu kot komunizmu. Njuna zapuščina nas uči, kako pomembno je ohraniti narodnostno zavest in se zoperstaviti vsakršni obliki zatiranja.
Lambert Ehrlich, borec proti totalitarizmom
Ehrlichov boj proti ponemčevanju Slovencev je bil izjemno goreč. V svojih delih je opozarjal na sistematične pritiske ponemčevanja, ki so jih Slovenci doživljali v Avstriji. Aktivno je deloval med slovenskimi duhovniki in podeželskim prebivalstvom, kjer je zbiral mlade in jih spodbujal k ohranjanju slovenske identitete. Njegova prizadevanja so bila ključna pri organiziranju slovenskih katoliških duhovnikov in laične skupnosti za boj proti ponemčevalnim politikam.
Ehrlich je bil jasen antifašist, kar je razvidno iz njegovega delovanja med drugo svetovno vojno. V spomenici italijanskim oblastem aprila 1942 je ostro kritiziral fašistično zatiranje svobode, zapiranje šol, streljanje talcev, internacijo slovenskih ljudi ter nasilje nad Slovenci. Njegova pogumna dejanja in besede so postavila temelje za boj proti fašizmu, zaradi česar so ga italijanski okupatorji videli kot nevarnost. Njegova kritika fašizma je bila tako močna, da so Italijani zaradi njegove spomenice želeli Ehrlicha in prinašalca takoj zapreti in ustreliti.
Ehrlich je bil tudi odločen borec proti komunizmu. Prepoznal je nevarnosti komunistične ideologije, ki je skupaj z liberalizmom zanikala samostojnost osebe in naroda. Kritiziral je komunistično nasilje in revolucijo, ki je pod pretvezo osvobodilnega boja uničevala slovenski narod. Njegova prizadevanja za narodno ohranitev in preživetje Slovencev so bila ključna v času vojnih razmer. Komunisti so ga videli kot neposredno grožnjo, kar je vodilo do njegovega umora. Njegov umor sta naročila Edvard Kardelj in Boris Kidrič, kar potrjuje, kako nevarnega so ga komunisti videli.
Dan državnosti 2024 - Žeželj. Pogovor po zaključeni sv. maši za domovino z duhovnikom in akademikom dr. Janezom Juhantom o dr. Lambertu Ehrlichu.
Krščanstvo je Ehrlich videl kot temelj za preprečevanje nacionalizma. Ehrlich je trdno verjel, da je krščanstvo ključni dejavnik pri preprečevanju nacionalizmov. Menil je, da narodnost, čeprav je temeljna in naravna, lahko vodi v zapiranje vase. To zapiranje pa lahko presežemo le preko krščanstva, ki človekovo narodnost razširi v širšo, splošnočloveško (katoliško) skupnost. Katoliška cerkev je po njegovem mnenju tista, ki omogoča povezovanje med ljudmi različnih narodnosti na temelju vere in medsebojnega spoštovanja: "Medtem ko je narodnost temelj, dan po naravi in obogaten s kulturo (materin jezik), je pomoč temu, da ne bi bili nacionalisti in se zapirali vase, krščanstvo, ki človekovo narodnost razširi v splošnočloveško (katoliško) skupnost, kar je utelešala Katoliška cerkev".
Boris Pahor, branitelj slovenskega jezika in identitete, ki nam je časovno bližje
Zaznamovanost s fašizmom. Boris Pahor je bil rojen leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Travmatično izkušnjo je doživel leta 1920, ko so fašisti požgali slovenski Narodni dom v Trstu. Ta dogodek ga je močno zaznamoval in spodbudil k pisanju v slovenskem jeziku, s čimer se je začela njegova pisateljska pot. Aktivno je sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in se boril proti nasilnemu širjenju nacionalistične in fašistične ideologije v Italiji.
Nasprotovanje komunističnemu režimu. Po vojni je Pahor nasprotoval jugoslovanskemu režimu in vohunjenju Udbe. Bil je pripravljen tvegati vse, da bi branil resnico in slovensko identiteto. Kritiziral je komunistične voditelje, vključno z Edvardom Kardeljem, zaradi njihovih prizadevanj za odpravo narodne zavesti. Pahor je vedno poudarjal, da imeti svoj jezik, identiteto in kulturo ni noben nacionalizem, ampak temelj narodne zavesti. Verjel je, da morajo Slovenci biti ponosni na svojo narodno pripadnost.
Pomen ohranjanja slovenske identitete
Zgodovinska zapuščina Ehrlicha in Pahorja nas opominja na pomen ohranjanja slovenske identitete in boja proti vsakršni obliki zatiranja. Njuno delo in življenje sta dokaz, da je mogoče biti ponosen na svojo narodnost, ne da bi zapadli v nacionalizem. Krščanstvo, ki ga je Ehrlich videl kot ključno za preseganje nacionalizmov, nam pomaga, da narodnostno identiteto razširimo v širšo, splošnočloveško skupnost, ki temelji na veri in medsebojnem spoštovanju.
*
Lambert Ehrlich in Boris Pahor sta dve pomembni osebnosti, ki nas učita, da je mogoče biti ponosen na svojo narodnost, ne da bi zapadli v nacionalizem ali fašizem. Njuna zapuščina nas opominja, da moramo Slovenci ohraniti svojo kulturo, jezik in identiteto ter se zoperstaviti vsakršni obliki totalitarizma. Zavedni Slovenci nismo fašisti; smo narod, ki spoštuje svojo dediščino in gradi mostove z drugimi narodi na temelju skupnih vrednot. Ehrlichova in Pahorjeva prizadevanja naj nas navdihujejo pri tem plemenitem prizadevanju za svobodo in narodno zavest.
Vir:
Boris Pahor: To ni noben nacionalizem imeti svoj jezik, svojo identiteto, svojo kulturo. Pridobljeno s spletne strani RTV Slovenija: https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-pahor-to-ni-noben-nacionalizem-imeti-svoj-jezik-svojo-identiteto-svojo-kulturo/450505.
Komentarji
Objavite komentar