Zakaj sploh živimo?« je Luka vprašal starega očeta, ko sta po maši hodila po makadamski poti proti domu. Dedek je pogledal na vnuka, se rahlo nasmehnil in rekel: »Ti, Luka, si človek. Ampak veš, to ni tako preprosto. Človek ni le ena stvar, ampak prava skrivnost. Usediva se, da ti povem.«
Ustvarjeni po Božji podobi
Ko je Bog ustvaril svet, je vse naredil popolno – od gora do morja, od ptic do zvezd. A nekaj je manjkalo. Potem je Bog ustvaril človeka. V Svetem pismu piše, da nas je naredil po svoji podobi in sličnosti (Gen 1,27).
Kaj to pomeni? To pomeni, da si nekaj posebnega. Bog ti je dal razum – da razmišljaš. Dal ti je srce – da ljubiš. In dal ti je voljo – da izbiraš, kaj je prav in kaj narobe. To je tisto, kar te dela človeka. Tudi če se ti kdaj zdi, da nimaš vrednosti, to ni res. V Božjih očeh imaš neprecenljivo vrednost. Nisi slučajno tukaj, nisi napaka. Bog te je želel.
Kaj je duša? Duša je tisti del tebe, ki te dela živega in ki nikoli ne umre. Ko tvoje telo umre, duša živi naprej. Zato ljudje nismo kot živali, ki imajo samo telo. Imamo nekaj več – smo povezava med zemljo in nebom. Telo in duša skupaj sta tisto, kar si. Tvoje telo je pomembno, ker je tempelj Svetega Duha. Zato moramo skrbeti zanj. Ampak še bolj pomembno je, da skrbimo za svojo dušo – z molitvijo, dobrimi deli in ljubeznijo.
Telo in duša – dve polovici enega
»Luka, ti nisi samo to, kar vidiš v ogledalu,« je rekel dedek. »Ti nisi le telo. Imaš tudi dušo.« Zakaj smo tukaj? Veliko ljudi se sprašuje: »Kaj je smisel življenja?« Vera nam odgovarja jasno: Bog nas je ustvaril, da ga spoznamo, ga ljubimo in da pridemo v nebesa. Ljubezen je naš smisel. Ljubezen do Boga, do drugih in do sebe. Jezus je rekel: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« (Mt 22, 37-39). To pomeni, da nismo ustvarjeni, da bi živeli zase, ampak za druge. Biti človek pomeni pomagati, skrbeti za druge, odpuščati in prinašati veselje v svet.
Svoboda in odgovornost
Bog te je naredil svobodnega. Lahko izbiraš, kaj boš naredil s svojim življenjem. To je velik dar, ampak tudi velika odgovornost. Tvoje odločitve imajo posledice. Če se odločiš za ljubezen, živiš v resnični sreči. Če pa izbereš sovraštvo, greš proti temu, kar Bog želi za tebe.
Ampak pozor – vsi včasih izberemo narobe. Vsi kdaj grešimo. To je del tega biti človek. A dobra novica je, da Bog nikoli ne obupa nad nami. Vedno nam ponudi priložnost, da začnemo znova.
Urnik svetih maš v župniji Vinica,
kjer lahko pred vsako mašo skoraj vedno opravimo tudi sveto spoved.
Greh in odrešenje
Vsi ljudje smo ranjeni zaradi greha. Greh je tisto, kar nas loči od Boga in od ljubezni. A Bog ni hotel, da ostanemo v temi. Poslal je svojega Sina Jezusa, da nas reši. Ko je Jezus umrl na križu, je premagal greh. Zato se lahko vedno vrnemo k Bogu, če le priznamo svoje napake in ga prosimo za odpuščanje.
Cilj človeka? Nebesa!
Kaj je končni cilj človeka? Zakaj sploh živimo? Živimo zato, da pridemo v nebesa. Nebesa niso oblak ali prostor nekje daleč. Nebesa so biti z Bogom, tam, kjer ni več bolečine, žalosti ali smrti. Bog nas je ustvaril, ker želi, da bi bili z njim srečni za vedno. Tukaj na zemlji smo le na poti – prava domovina nas čaka pri Njem.
*
Ko Luka in dedek končata pogovor, Luka reče: »Dedi, zdaj razumem. Bog me je ustvaril, ker me ljubi, in tukaj sem zato, da ljubim naprej. To sploh ni zapleteno!«
Dedek se nasmehne in reče: »Res je. Ni zapleteno, je pa najbolj pomembno. Zdaj pa gremo domov – tudi kosilo je del ljubezni!« In tako Luka odide z vedrino v srcu, pripravljen, da živi tako, kot ga je Bog ustvaril – za ljubezen. ----------- Avtor: uredništvo www.zupnijavinica.com.
Komentarji
Objavite komentar