Ob nemirnem večeru, ko je sonce drselo za obzorje in se veter igral z listjem na jasi, je ostareli kmet zrl čez opravljeno delo. Njegove oči, globoke in polne tišine, so gledale v daljavo, ko je k njemu pristopil mlad popotnik. "Tata," je vprašal mladenič, "kaj je smisel življenja?" Kmet se je nasmehnil, kot bi bil odgovor preprost kot dihanje in rekel: "Če ne veš, kdo te je poslal na ta svet, ne boš nikoli vedel, zakaj si tu."
Iz prahu zemlje in diha Boga - človek
Življenje ni naključje. Naš začetek je zakoreninjen v trenutku, ko je Bog pogledal na prah zemlje in mu vdihnil svojega Duha (1 Mz 2,7). V tem božanskem dejanju je položil delček samega sebe v človeka – nesmrtnost, hrepenenje po večnosti in globoko željo po smislu. Ustvarjeni smo po Božji podobi, kar pomeni, da ima vsako življenje neskončno vrednost. Bog je naš stvarnik, oče in cilj. Ali ni očitno, da mora smisel našega življenja izhajati iz Njega?
Odgovor, ki ga je prinesel Jezus
Ko Jezus odgovori na vprašanje, kaj je največja zapoved, je njegov odgovor srčika vsakega iskanja smisla: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem; in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,37-39). Ljubezen! To ni neka abstraktna čustvena ideja, ampak življenjska sila, ki povezuje človeka z Bogom in človeka z ljudmi. Smisel življenja je torej živeti za druge – ljubiti kot je ljubil Kristus in s tem postati to, za kar smo bili ustvarjeni.
Smisel, ki se razodeva v križu
In vendar, kaj je z vsem trpljenjem? Zakaj bolečina? Tukaj je največja skrivnost. Smisel življenja ne izgine v senci križa, ampak ga prav tam najdemo. Kristus na križu pokaže, da ima celo trpljenje svoje mesto v Božjem načrtu. Bolečina, darovana z ljubeznijo, lahko postane most do nebes. Sv. Terezija Avilska je zapisala:
Smisel v preprostosti vsakdana
Ni potrebno, da storimo veličastna dejanja, da bi naše življenje imelo smisel. Pogosto je največja svetost skrita v malenkostih. Ko mati z ljubeznijo nahrani svojega otroka. Ko nekdo pomaga bolnemu sosedu. Ko človek moli v tišini in zaupa svojo dušo Bogu. Te drobne geste so v očeh Boga dragocene kot zlato, kajti v njih je odsev ljubezni.
Obzorje večnosti
Toda ali življenje res doseže svoj vrh v tem svetu? Ne. Naš resnični cilj je dlje – onkraj, v večnem občestvu z Bogom. Kristus je jasno rekel: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč« (Jn 14,2). Nebesa niso le nek oddaljen kraj; so končni dom za tiste, ki živijo v ljubezni in zvestobi. Smisel življenja je pot do doma, kjer nas Bog pričakuje z odprtimi rokami.
Odgovor srca
Kmet je ob pogledu na polje tiho dodal: "Fant moj, smisel življenja je kot ogenj – če ga neguješ, greje tvojo dušo, če ga zanemariš, ugasne."
In mladi popotnik je razumel. Smisel življenja ni uganka, ki jo je treba rešiti, ampak dar, ki ga je treba živeti. Ljubi Boga, ljubi ljudi, sprejmi križ in glej preko obzorja – tam te čaka odgovor, napisan z večnimi črkami Božje ljubezni.
__________
Avtor: uredništvo www.zupnijavinica.com
Komentarji
Objavite komentar