Fotografija prikazuje mladega človeka, ki je pred kratkim postal invalid. Invalidnost ga je pahnila v depresijo, zaradi katere je razmišljal o samomoru. V enem letu in nekaj mesecih se je s pomočjo družine, zdravstvene oskrbe in rehabilitacije izkopal iz depresije. Zdaj živi veselo življenje, študira in se razvija v strokovnjaka na svojem področju. Si predstavljate, da bi mu v prvih mesecih po nesreči ponudili evtanazijo, ko je tudi sam razmišljal o smrti?
Smo v vrtincu razprav o evtanaziji, ki nam jo zagovorniki predstavljajo kot pravico do dostojne smrti. Medtem ko je morda prva pomisel na evtanazijo vabljiva, se moramo zavedati tudi nekaterih manj očitnih pritiskov, ki se dogajajo na osebe v tistih državah, kjer je evtanazija že uzakonjena. Posvetimo pozornost pasivni prisili k evtanaziji.
Kaj je pasivna prisila k evtanaziji?
Pasivna prisila k evtanaziji se nanaša na situacijo, kjer kandidata za evtanazijo (mladenič, ki je po nezgodi ostal invalid; mlada mamica, ki trpi za depresijo; ostareli gospod s težjimi kroničnimi obolenji idr.) ali njegovega zakonitega zastopnika sicer ne neposredno prisilijo k izbiri evtanazije, ampak se namesto tega dogaja nekaj drugega. Okoliščine, pogoji ali informacije, ki jih prejme, so lahko takšne, da se počuti, kot da nima druge možnosti. Ta koncept poudarja subtilne pritiske, ki lahko vodijo do odločitve za evtanazijo, tudi ko to morda ni pacientova prvotna želja.
Dejavniki, ki vodijo k pasivni prisili
Pasivna prisila k evtanaziji se lahko pojavi zaradi različnih dejavnikov:
1. Omejen dostop do zdravljenja ali do paliativne oskrbe. Pomanjkanje kakovostne paliativne oskrbe lahko povzroči, da se bolniki in njihovi bližnji počutijo brezupno in brez alternative, kar jih lahko privede do odločitve za evtanazijo.
2. Pomanjkanje podpore in informacij. Bolniki, ki niso ustrezno obveščeni o možnostih zdravljenja in oskrbe, se lahko počutijo ujeti in prisiljeni v izbiro evtanazije kot edinega izhoda iz trpljenja.
3. Subtilni pritiski iz okolja. Pritisk s strani različnih kadrov, družine ali družbe, ki favorizira odločitev za evtanazijo, lahko vpliva na pacientovo dojemanje lastne situacije in možnosti.
Etika in avtonomija
Pasivna prisila k evtanaziji predstavlja resen etični izziv, saj omejuje pravo avtonomijo pacienta pri odločanju o lastnem življenju in smrti. Avtonomija je temeljni princip v medicinski etiki, ki poudarja pravico posameznika, da samostojno sprejema odločitve o svojem zdravljenju. Ko je avtonomija ogrožena zaradi pasivne prisile, se pojavljajo vprašanja o pravičnosti in spoštovanju pacientovih pravic.
Razumevanje in prepoznavanje obstoja pasivne prisile k evtanaziji je ključnega pomena za zagotavljanje resnično avtonomnih odločitev. Kristjani smo dolžni biti aktivni državljani, si v skladu s krščanskimi vrednotami ustvariti mnenje o vseh aktualnih idr. družbeno političnih dogajanjih in se udeleževati volitev in drugih podobnih dogodkov.
Moramo biti še posebej pozorni na prisotnost pritiskov o predstavljanju evtanazije kot o "prečudoviti" možnosti, ki nam zgolj olajša trpljenje v poslednjih dneh ter se truditi zagotoviti dostop do vseh informacij o tej pereči temi, da bomo razumeli, zakaj je evtanazija skregana z vsakršno civilizacijsko normo. Trenutno smo pred veliko odgovornostjo.
Za www.zupnijavinica.com Tina Šikonja Hudelja
Komentarji
Objavite komentar