Pogovorni večer "Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje"



V torek, 8. oktobra 2024, je v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu potekal čudovit pogovorni večer z naslovom "Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje", organiziran v sklopu Hospicafe ob svetovnem dnevu hospic in paliativne oskrbe. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, ki so prisluhnili gostu večera, prof. dr. Jožetu Ramovšu, priznanemu strokovnjaku za vprašanja staranja, sožitja med generacijami in modrost življenja.


Gost večera - Jože Ramovš

Prof. dr. Jože Ramovš je s svojimi globokimi mislimi o staranju, minljivosti in smislu trpljenja ganil zbrane. Poudaril je pomen sprejemanja starosti kot časa zorenja, ki prinaša življenjsko modrost. Z uporabo prispodob o "zrelosti", ki jo je ponazoril s pesnikom Gradnikom, je občinstvu približal misel, da starost ni konec, ampak čas, ko človek lahko združi svoje izkušnje in postane modrejši. "Ko odpadem, naj odpadem zrel," je citiral Gradnika, kar izraža željo, da bi človek v svoji polnosti in zrelosti dostojanstveno končal svoje življenje.

Poudaril je tudi, da trpljenje ni zgolj fizična bolečina, ampak globlja, duhovna izkušnja, ki vključuje naše telo, duha in dušo. Trpljenje lahko, če ga osmislimo in sprejmemo, prispeva k naši duhovni rasti in zrelosti. Razumevanje razlike med bolečino, ki jo je mogoče lajšati in trpljenjem, ki ga moramo sprejeti, je ključnega pomena za to, da nas osvobodi strahu pred smrtjo in pomaga živeti polno do konca.


Evtanazija?

Ramovš je med pogovorom na kratko izpostavil tudi vprašanje evtanazije, ki v sodobnem svetu sproža številne etične in moralne dileme. Poudaril je, da je dostojanstveno sprejetje smrti in pomoč, ki jo prejmemo od drugih, ključna za kakovostno umiranje. Evtanazijo pa vidi kot napačno rešitev, ki odvzame priložnost za to, da človek zaključi svoje življenje v odnosih in v zrelosti, ob podpori tistih, ki ga imajo radi.

Ramovš je delil tudi zgodbo o poštarju, ki je bil prej izjemno priljubljen v svoji skupnosti. Ko je zbolel za hudo boleznijo, je začel razmišljati o samomoru, saj ni želel postati breme za druge. V nekem pogovoru  mu je bilo odstrto, da bi s samomorom njegovo življenje izgubilo smisel v očeh drugih, ki bi ga dojemali kot obupanega. Če pa bi vztrajal do naravne smrti, bi skupnosti sporočil, da je bilo njegovo življenje vredno kljub trpljenju. Poštar je na koncu vztrajal, umrl je naravno in ljudje so ga obiskovali do konca, pri čemer so ohranili lep spomin na njegovo vztrajnost in dostojanstvo.

Ramovš je posebej izpostavil, da umiranje ni zgolj individualna izkušnja, ampak globoko socialna, saj umiramo v odnosu z drugimi. Meni, da se z evtanazijo odvzame možnost izkušnje ljubezni, sočutja in podpore v zadnjih trenutkih življenja. Poudaril je, da nas lahko prav ta izkušnja osvobodi strahu pred trpljenjem in smrtjo, medtem ko evtanazija pogosto temelji na strahu pred trpljenjem in občutkom nemoči.

Pomen poslednjih besed

Ramovš je poudaril tudi moč poslednjih besed, ki imajo velik pomen pri zaključevanju življenjskih odnosov, še posebej med starši in otroki. Delil je primer hčerke, ki je bila vse življenje podcenjevana s strani svojega očeta. Na smrtni postelji jo je oče prvič v življenju prosil za odpuščanje, saj je priznal, da ji je v življenju delal krivico in jo podcenjeval. Te besede so hčerki prinesle globoko olajšanje in omogočile, da se je poslovila od očeta brez zamer in s spravo v srcu.

Ramovš je poudaril, da so ti trenutki sprave ključnega pomena, saj omogočajo, da se odnosi zaključijo v miru. Poslednje besede imajo lahko za družinske člane izjemno moč, saj pomenijo zaključek dolgotrajnih notranjih ran in odpirajo pot do mirne ločitve med umirajočimi in njihovimi bližnjimi. Prav v teh trenutkih se lahko umirajoči in njihovi bližnji osvobodijo zamer, ki so jih nosili skozi življenje, kar daje celotnemu procesu poslavljanja globok smisel.


Nova hiša Hospic v Novem mestu

Na dogodku je Ramovš s ponosom oznanil tudi novico, da bo v Novem mestu kmalu zaživela druga hiša Hospic v Sloveniji, kar je izjemen dosežek za regijo. Hiša bo pomembno prispevala k paliativni oskrbi in omogočila številnim družinam in posameznikom podporo v zadnjih trenutkih življenja njihovih bližnjih. Ramovš je izrazil upanje, da bo hiša v Novem mestu odprta že v prihodnjem letu in bo s tem razširila mrežo hospic oskrbe v Sloveniji.


Glasbena spremljava in zaključek večera

Večer je glasbeno obogatil Bort Ross, ki je s svojo glasbo ustvaril prijetno in sproščeno vzdušje, medtem ko je dogodek povezoval Jani Kramar, ki je s toplimi besedami in humorjem prispeval k prijetni atmosferi.

Z dogodkom je Hospicafe ponovno ustvaril prostor za odprt pogovor o temah, ki so del življenja vseh nas, a jih pogosto zanemarjamo – staranje, smrt in smisel v življenju. Pogovorni večer je bil pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti paliativne oskrbe in iskanju smisla v minljivosti.

  

Vsi prisotni so dogodek zapustili z občutkom hvaležnosti in z mislijo, da življenje, kljub svoji minljivosti, nosi globok smisel, če ga živimo v odnosih z drugimi in z zavestjo o lepoti, ki jo prinaša zrelost. "Smisel življenja se razkriva v tem, kako živimo za druge in z drugimi."

-----------------------------------------------
Za www.zupnijavinica.com Ivan Hudelja in Tina Šikonja Hudelja.

Komentarji