Na vrhu slovenskega grička, tam kjer ozka pot vijuga skozi travnike in gozdove, stoji stara cerkev in pred njo sedi starec in strmi v dolino reke Kolpe. Mladi popotnik, ki se je po naporni poti ustavil pri njem, ga je vprašal: "Ali lahko dokažeš, da Bog obstaja?" Starec je sprva molčal, nato pa, kakor da bi čakal na pravo vprašanje, spregovoril: "Fant, v tem, kar vidiš, slišiš, celo v tistem, kar čutiš, je že dokaz, da Bog obstaja. Toda če želiš resnično umeti, prisluhni razumu in srcu hkrati."
Zgodba starega modreca nam odpre vrata v razpravo, ki se dotika temeljev človeškega obstoja. Lahko dokažemo obstoj Boga? To vprašanje ni le filozofsko, temveč tudi globoko osebno.
Naravni razum kot temelj spoznanja Boga
Obrnimo se najprej k razumu, k čemur nas spodbuja tudi apostol Pavel v Pismu Rimljanom: »Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost.« (Rim 1,19–20).
Filozofija je od nekdaj preučevala vprašanje Boga. Ena najjasnejših poti je tista, ki jo je izoblikoval sv. Tomaž Akvinski v svojih “petih poteh” za dokazovanje obstoja Boga. Te poti temeljijo na razumu in opazovanju narave.
1. Argument gibanja. Vse, kar se giblje, potrebuje gibalca. V vesolju obstaja vrsta gibanj, ki jih je sprožil prvi nepremični gibalec – to je Bog.
2. Vzročnost. Vsak učinek ima vzrok, a neskončna veriga vzrokov in posledic je nelogična. Obstajati mora Prvi Vzrok, ki je sam po sebi neustvarjen – to je Bog.
3. Nujnost in možnost. Vse, kar obstaja, je lahko ali ni. Če bi nekoč nič ne obstajalo, ničesar ne bi bilo, saj iz nič ne more nastati nič. Obstajati mora nujno bitje, ki je samo po sebi večno – Bog.
4. Stopnje popolnosti. V naravi opažamo različne stopnje popolnosti. Te stopnje predpostavljajo obstoj najvišjega bitja, ki je absolutna popolnost – Bog.
5. Teleološki argument. V naravi vse sledi določenemu redu in cilju. Ta smiselni red ne more biti naključen, temveč zahteva inteligentnega načrtovalca – Boga.
Srce kot priča Boga
Razum pa ni edino, kar nas vodi k spoznanju Boga. Človek v globini svoje duše čuti hrepenenje po nečem večjem, transcendentnem. Sv. Avguštin je zapisal: »Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi, o Bog.« Ta notranji nemir je pričevanje, da smo ustvarjeni za večnost, za odnos z Božanskim.
Tudi umetnost, glasba in poezija so priče Božjega obstoja. Ko človek ustvari nekaj lepega, čuti, da se dotika nečesa, kar presega njega samega. Lepota nas dviguje k Bogu, ki je sam Lepota.
Znanost in vera. Ali nista v nasprotju?
Ena najpogostejših ovir pri verovanju je zmotno prepričanje, da znanost in vera nasprotujeta druga drugi. Pravzaprav pa znanost odkriva red in zakonitosti vesolja, kar le potrjuje obstoj inteligentnega Stvarnika. Albert Einstein je dejal: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.« Tudi sv. Janez Pavel II. je poudarjal: »Vera in razum sta dve krili, s katerima se človeški duh dviga k resnici.«
Osebna izkušnja Boga
Kljub vsem logičnim argumentom pa je spoznanje Boga na koncu tudi osebno in intimno. Mnogi ljudje Boga srečajo v molitvi, tišini ali v trenutkih stiske. Sveti Janez od Križa piše, da Bog človeku govori v "noči duha", ko se mu zazdi, da je vse izgubljeno. Takrat srce zazna Njegovo bližino, ki je močnejša od katere koli filozofske razlage.
Urnik svetih maš v župniji Vinica,
kjer lahko pred vsako mašo skoraj vedno opravimo tudi sveto spoved.
Pot iskanja
Starec na hribu je mlademu popotniku odgovoril z zgodbo o kapljici vode, ki je iskala ocean. »Ko je kapljica spoznala, da je ocean že v njej, je našla svoj cilj,« je dejal. Tako tudi mi, ko iskreno iščemo Boga, spoznamo, da je že v nas, okoli nas in nad nami.
Dokaz o obstoju Boga ni zgolj vprašanje logike, temveč vprašanje celotnega človekovega bitja – razuma, srca in volje. Pot do tega dokaza ni samo intelektualna, ampak tudi duhovna pot, na kateri človek postopno odkriva, da Bog ni le koncept, temveč resnična oseba, ki nas ljubi in kliče k sebi.
----------
Avtor: uredništvo www.zupnijavinica.com
Komentarji
Objavite komentar