Predstavitev antologije
Dr. Marija Stanonik, doktorica družbenih, humanističnih in teoloških znanosti ter redna profesorica slovenske književnosti, je zbranim predstavila svojo večletno raziskovalno delo. Antologija predstavlja enkraten vpogled v pesništvo avtorjev, ki so med drugo svetovno vojno ostajali zunaj glavnih tokov osvobodilne fronte. Zbirka osvetljuje manj znane glasove slovenske literarne zgodovine in je pomemben korak k celovitemu pregledu vojnega pesništva. Dr. Stanonik je z raziskovalno vnemo uspela združiti glasove, ki so ostajali v senci uradnih narativov, in pokazati, kako pesniški izrazi, ne glede na ideološko pripadnost, nosijo univerzalno vrednost.
Avtorica je poudarila, da je s to zbirko zaključila svoj dolgoletni projekt raziskovanja slovenskega vojnega pesništva, v katerem je obravnavala vse plasti družbe, ideološke ločnice in tragična razhajanja tistega časa. Poseben poudarek je namenila prizadevanjem za zgodovinsko spravo ter za prepoznavanje univerzalne lepote in tragičnosti literarnega ustvarjanja v času vojne.
Glasbeni intermezzo
Dogodek je popestrila glasbena točka mlade pianistke Zoje Končar, ki je zaigrala izbrano skladbo ob spremljavi Petre Slak na violini. Glasbeni trenutek je obogatil vzdušje večera in dodatno poudaril čustveno noto, ki jo je vsebina dogodka prinesla med obiskovalce. Ganljivost izvedbe je izzvala globok aplavz zbranih, ki so v glasbi začutili simbolično vez z vsebino antologije.
Ključne teme dogodka
Pesniška ustvarjalnost med drugo svetovno vojno
Dr. Marija Stanonik je razčlenila temeljne razlike med pesništvom različnih ideoloških taborov. Opisala je, kako so pesmi v narodnoosvobodilnem boju pogosto odražale kolektivni upor in upanje, pri čemer so nagovarjale množice z močno čustvenostjo in preprostimi izrazi. Nasprotno pa je pesništvo z "druge strani" večinoma nastajalo v intimi in izražalo osebne, globoko notranje konflikte, tragičnost in vero. Dr. Stanonik je pojasnila, da je prav ta tiha, intimna plast pesništva tista, ki naslavlja človekovo univerzalno hrepenenje po lepoti, pravičnosti in duhovnosti. Antologija tako ponuja bogat preplet teh nasprotij, kar omogoča celosten pogled na slovensko vojno literaturo.Izkušnje raziskovanja
Avtorica je delila svoje ganljive izkušnje pri zbiranju gradiva, kar je vključevalo obiske pri ljudeh, ki so ohranjali spomine na pesniško ustvarjanje in vojna leta. Pripovedovala je o osebnih zgodbah, ki so bile pogosto zaznamovane z bolečino, trpljenjem in izgubo, a tudi s trenutki upanja. Poudarila je, da so ji ljudje zaupali ne samo svoje pesmi, temveč tudi globoko osebne izpovedi, kar ji je nalagalo veliko odgovornost. Raziskovalno delo, ki ga je opravljala, ni bilo le zgodovinski ali literarni projekt, temveč tudi način ohranjanja glasu tistih, ki jih je zgodovina pogosto spregledala.Izgubljeno in pozabljeno pesništvo
Posebno pozornost je namenila izgubljenemu pesništvu, ki je bilo zaradi povojnih političnih in ideoloških delitev pogosto potisnjeno v pozabo. Mnoge pesmi so bile uničene, nekatere pa preprosto niso našle poti v uradne zgodovinske zapise. Dr. Stanonik je opozorila, da je zbirka le delček ohranjenega, vendar pomemben korak k prepoznavanju teh glasov. Poudarila je, da je naloga raziskovalcev in kulturnih ustanov, da nadaljujejo to delo, saj so ti spomini ključni za razumevanje identitete naroda.
Branje poezije
Med dogodkom so obiskovalci prisluhnili izbranim pesmim Franceta Balantiča, Antona Seliškarja, Borisa Mohorja in Jože Belcheva, ki so vključene v antologijo. Branje poezije je dodatno obogatilo večer in omogočilo, da so obiskovalci začutili vsebino pesniških besed skozi lastno doživljanje. Izbrane pesmi so tematizirale občutja tujstva, izgube, ljubezni in tragičnega razhajanja narodove zgodovine.
*
V zaključnem delu dogodka so se obiskovalci vključili v razpravo, kjer so poudarili pomen projektov, kot je antologija Brez križa in imena, za razumevanje naše preteklosti in identitete. Dogodek se je zaključil s pozivom k nadaljevanju raziskovanja ter k prizadevanju za ohranjanje kulturne dediščine. Zbrane je dogodek globoko nagovoril in jih spodbudil k razmišljanju o zgodovinskih razmerah, spravi ter vlogi literature kot univerzalnega mostu med preteklostjo in prihodnostjo.
Dogodek je bil več kot le predstavitev knjige – bil je globoko premišljen kulturni dogodek, ki je združil umetnost, zgodovino in refleksijo o slovenski identiteti.
----------
Za www.zupnijavinica.com Tina Šikonja Hudelja in Ivan Hudelja
Komentarji
Objavite komentar