Fotografija: Mladi v domači župnijski cerkvi so na varnem pred različnimi oblikami tuje religioznega digitalnega ekstremizma, katerega delček podobe vidimo na skrajno desnem robu te naslovne fotografije.
Digitalna doba je prinesla revolucijo v načinu, kako se informacije širijo in dosegajo ljudi po vsem svetu. Ena izmed posledic te revolucije je tudi širjenje salafizma na Balkanu preko digitalnih medijev. Kaj je salafizem? Salafizem je versko gibanje v islamskem svetu, ki se zavzema za vrnitev k prvotnemu izročilu islama, kakor ga razumejo salafi, tisti, ki sledijo prvotnim pobožnim prednikom islama. To gibanje poudarja dosledno sledenje Kur'anu (sveti knjigi islama) in Hadisu (zapisanim besedam in dejanjem preroka Mohameda) ter zavrača sodobne interpretacije in prakse.
Kako digitalna tehnologija omogoča širjenje ekstremističnih idej salafizma v naši neposredni geografski bližini, torej gre za minimalno jezikovno bariero, in kakšen vpliv to ima na mlade ter družbo na Balkanu, vsaj nekoliko tudi v Sloveniji.
- Širjenje preko socialnih omrežij in video platform: Socialna omrežja in video platforme so postali ključni kanali, preko katerih salafistične skupine širijo svoja prepričanja. Ti kanali omogočajo hitro in učinkovito širjenje videov, predavanj in drugih vsebin, ki lahko dosežejo globalno publiko. Pogosto so ta sporočila oblikovana na privlačen in prepričljiv način, kar lahko pritegne predvsem mlajše generacije. Socialna omrežja pa so eden glavnih komunikacijskih kanalov generacij mlajših milenijcev in naslednjih generacij.
- Vpliv na oblikovanje identitete mladih: Mladi, ki so v iskanju svoje identitete in smisla, lahko na internetu naletijo na salafistične vsebine, ki obljubljajo odgovore na njihova eksistencialna vprašanja. Ta vsebina lahko močno vpliva na njihovo dojemanje sveta in oblikovanje njihovih prepričanj. Ker se med mladimi v visoki meri ponovno izraža zanimanje za tradicionalne vrednote, jih ravno s tovrstno vsebino ujamejo tudi salafisti, še posebno, če smo ostali (npr. katoliški in drugi) oznanjevalci pristnih vrednot na medmrežju premalo prisotni ali celo povesem odsotni.
- Konflikt s tradicijo in vpliv na skupnost: Tradicionalne islamske prakse na Balkanu se lahko znajdejo v konfliktu s strogimi interpretacijami salafizma. To lahko vodi v napetosti znotraj muslimanskih skupnosti, kjer se prepletajo različne interpretacije islama.
- Pomen kritične presoje in medijske pismenosti: Da bi se zaščitili pred potencialno škodljivim vplivom digitalno širjenih katerihkoli ideologij, je ključnega pomena, da mladi razvijajo sposobnost kritične presoje informacij in medijske pismenosti. Učenje o tem, kako prepoznati pristransko in netočno informacijo, je bistvenega pomena. Ker pa odgovornost ni zgolj na mladih samih, se vprašajmo ali se bomo naučili jezika digitalnih generacij in jim posredovali vrednote, ki smo jih kot starši in drugi vplivni tudi dolžni ali pa bomo vse prepustili naključju in bodo prazen prostor izrabile neke druge ideje.
- Vloga izobraževanja in dialoga: Šole in druge izobraževalne institucije lahko igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju uravnoteženega pogleda na različne vidike islama in pri spodbujanju medkulturnega in medreligijskega dialoga. Izobraževalni programi, ki vključujejo razumevanje medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, so pomembni za gradnjo odpornosti proti ekstremističnim idejam, katere se pojavljajo ne zgolj znotraj islama, temveč tudi znotraj drugih izročil ali novitet.
V času, ko digitalna tehnologija prevladuje v našem "komunikacijskem ekosistemu", je ključnega pomena, da razumemo njene vplive na širjenje idej in prepričanj. Spodbujanje kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in dialoga je temeljnega pomena za oblikovanje odprte, tolerantne in razumevajoče družbe.
Kaj pa deljenje katoliškega izročila z uporabo digitalnih tehnologij?
Je lahko izjemno učinkovito in pozitivno, če se izvaja s spoštovanjem in zdravo občutljivostjo do različnosti in pluralizma v sodobni družbi. Da bi bili primer dobre prakse in se izognili problematičnim pristopom, kot so nekateri opisani v kontekstu salafizma, je pomembno upoštevati naslednje smernice:
- Spoštovanje raznolikosti: Upoštevati, da je občinstvo raznoliko in vključuje ljudi z različnimi verskimi prepričanji. Sporočila naj bodo vključujoča in naj ne izključujejo ali degradirajo drugih prepričanj.
- Poudarek na izobraževanju: Osredotočiti se na izobraževanje in deljenje znanja o katoliškem izročilu, ne pa na poskuse prozelitističnega spreobračanja ali pridiganja. Ponuditi vsebine, ki spodbujajo razumevanje in dialog.
- Uporaba pozitivnih sporočil: Spodbujati pozitivno in upanja polno sporočilnost, ki odraža osrednje vrednote krščanstva, kot so vera, upanje in ljubezen ter sočutje in smisel za skupnost.
- Interaktivnost in angažiranost: Omogočite občinstvu, da sodelujejo v dialogu, npr. preko komentarjev, spletnih forumov ali webinarjev, kjer se lahko pogovarjajo in postavljajo vprašanja.
- Etično oglaševanje: Digitalno oglaševanje za širjenje tovrstnih vsebin naj bo zavestno izvedeno etično in ne manipulativno.
- Vključevanje strokovnjakov: Če je laik v dvomih glede vsebin, se naj posvetujte s teološkimi ali komunikacijskimi strokovnjaki, ki lahko pomagajo pri ustvarjanju kakovostne in spoštljive vsebine.
Ste se že kdaj srečali z ekstremizmom na spletu? Ali pa so vas kot izpričanega kristjana katoličana po krivici ozmerjali za skrajneža? Kako ste se počutili in kako bi sami ravnali boljše? Delite svoje misli in izkušnje, da skupaj gradimo bolj informirano in sočutno skupnost. Vaš glas šteje!
Za www.zupnijavinica.com Tina Šikonja Hudelja.
Vir: Bogoslovni vestnik.
Foto: Župnijska cerkev v Vinici. Simbolične podobe salafistov (vir: splet).
Komentarji
Objavite komentar