Skrite resnice slovenske zgodovine - povojni poboji, politika in boj za demokracijo!

V petek, 28. februarja 2025, se je v Pastoralnem centru v Črnomlju odvijal dogodek O pomembnih vidikih civilizacijskega dostojanstva do umrlih in sprehodu skozi zgodovinske postaje slovenske osamosvojitve. Večer sta zaznamovala zgodovinar dr. Mitja Ferenc in novinarka dr. Rosvita Pesek, ki sta delila svoja pogleda na zgodovino in demokracijo v Sloveniji. Prireditev je pritegnila veliko obiskovalcev.

🔊 Zvočni posnetek dogodka 🎵

Blagoslov slovenske zastave

Dogodek se je začel s slovesnim blagoslovom slovenske zastave, ki ga je vodil kaplan Janez. V uvodu je poudaril pomen zastave kot simbola narodne identitete in enotnosti. Molitev in blagoslov sta dogodek odprla v spoštljivem in slavnostnem vzdušju.

Uvodni govor

Po blagoslovu je sledil uvodni nagovor, ki je vključeval zgodovinske teme, povezane s povojnimi poboji, politično situacijo in pravico do dostojnega pokopa vseh žrtev. Govornik, povezovalec večera Vladimir Starešinič,  je izpostavil, kako pomembno je, da narod ohrani zgodovinski spomin in se iz preteklosti uči za prihodnost.

Vladimir Starešinič je v uvodnem nagovoru opozoril na posledice vojne in političnih odločitev voditeljev, ki pogosto prizadenejo nedolžne. Kritično je obsodil tiste, ki podžigajo nasilje, pri čemer je posebej izpostavil ruskega predsednika Putina. Izrazil je tudi začudenje nad nerazumljivo strategijo novega ameriškega predsednika glede konflikta.

Opozoril je na zgodovinske posledice totalitarnih režimov in njihov vpliv na slovensko preteklost. Izpostavil je množične poboje po drugi svetovni vojni ter odgovornost partijskih voditeljev za eksekucije brez sodnih procesov. Poudaril je pomen zgodovinske resnice in sprave kot temeljev za zdravo družbo ter zaključil z mislijo, da brez poštenega soočenja s preteklostjo ni mogoče graditi prihodnosti.

Predavanje dr. Mitje Ferenca

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc je predstavil raziskave o povojnih grobiščih v Sloveniji. Njegovo predavanje je temeljilo na arhivskih dokumentih in sodobnih raziskavah. Poudaril je, da so bile povojne žrtve desetletja brez pravice do groba, kar ostaja velik moralni in civilizacijski dolg družbe. Opozoril je tudi na zaplete pri urejanju teh vprašanj na državni ravni in pomen zgodovinske resnice.

Dr. Mitja Ferenc je v svojem predavanju opozoril na ključno težavo slovenske preteklosti - nerazčiščene posledice druge svetovne vojne in povojnih represij. Poudaril je, da so množična grobišča, kot so tista v Hudi jami, Macesnovi Gorici in Teharjah, še vedno odprta rana slovenske družbe. Izpostavil je, da je država zamudila priložnost za sistematično raziskavo in dostojen pokop žrtev.

V svojem govoru je navedel konkretne primere, kako so bile žrtve političnih obračunov po vojni brez sodnih procesov usmrčene in pokopane v množičnih grobiščih, katerih lokacije so bile desetletja zamolčane. Omenil je tudi politično odgovornost in odnos različnih vlad do urejanja tega vprašanja, pri čemer je posebej izpostavil obdobje po osamosvojitvi, ko se je pričelo z ekshumacijami, a brez jasne in odločne politične volje.

V predavanju je še poudaril:

• Nujnost zgodovinske resnice. Brez objektivne obravnave preteklosti je težko graditi zdravo demokratično družbo. Poudaril je, da so politični interesi pogosto preprečevali odprto razpravo o povojnih pobojih.

• Urejanje grobišč. Ferenc je predstavil statistiko in ugotovitve o obsegu povojnih pobojev. Omenil je, da je bilo do zdaj evidentiranih 596 lokacij grobišč in približno 24.000 potrjenih žrtev.

• Odnos države in politike. Slovenija se je po osamosvojitvi formalno lotila urejanja tega vprašanja, vendar je bilo veliko zamud. V letu 2015 je bil sprejet zakon o vojnih grobiščih, ki omogoča ekshumacijo, vendar ne zagotavlja končne ureditve vseh grobišč.

• Evropski vidik. Evropski parlament je prepoznal problematiko in sprejel peticijo o pravici do pokopa. Slovenija je ena redkih držav, kjer še vedno obstajajo politične ovire za reševanje te humanitarne problematike.
  
  

Kritika ukinitve dneva spomina na žrtev komunističnega nasilja

Ferenc je opozoril na politično sporno odločitev vlade leta 2023, ko je ukinila dan spomina na žrtev komunističnega nasilja. Po njegovem mnenju je bila ta odločitev simbolna poteza, ki kaže na nadaljevanje zgodovinskih delitev v družbi. Prav tako je izpostavil pomen ohranjanja spomina in enake obravnave vseh žrtev totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma.

Mitja Ferenc je svoje predavanje sklenil z mislijo, da je Slovenija kljub vsem zgodovinskim izzivom na dobri poti, vendar potrebuje več politične volje in moralne odgovornosti pri soočanju z zgodovino. Poudaril je, da je nujno omogočiti dostojen pokop vseh žrtev in s tem vzpostaviti temelje za prihodnjo spravo.

Predavanje dr. Rosvite Pesek

Dr. Rosvita Pesek je govorila o prehodu iz totalitarnega sistema v demokracijo. Poudarila je, da brez prvih svobodnih volitev leta 1990 ne bi bilo možno uresničiti osamosvojitve Slovenije. Opomnila je, kako pomembno je, da ljudje sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na prihodnost države. Izpostavila je tudi pomen medijev in svobode govora v demokratičnem sistemu.

Dr. Rosvita Pesek je svoj nagovor začela z razmislekom o tem, kako pogosto slovenska zgodovina slavi osamosvojitev, hkrati pa zapostavlja ključni prehod v demokracijo, ki se je zgodil pred tem. Opozorila je, da Slovenci nimamo jasnega zgodovinskega prelomnega trenutka, ki bi označeval konec enopartijskega sistema in vzpostavitev svobodnih volitev.

„Imamo praznike, ki slavijo osamosvojitev, imamo dan upora, imamo reformacijo. A kdaj smo prešli iz enega sistema v drugega? Kdaj smo dejansko postali demokratična družba? To vprašanje ostaja prezrto,“ je poudarila.

Ob tem je spomnila na prve svobodne volitve 8. aprila 1990, ko so Slovenci prvič volili med več političnimi strankami. Po njenem mnenju bi moral biti ta datum enako pomemben kot plebiscit za osamosvojitev. „Brez demokracije bi vprašanje osamosvojitve ostalo zgolj teoretično,“ je dodala.

Koalicija DEMOS – ključni trenutek slovenske politične zgodovine

Dr. Pesek je nato spregovorila o nastanku koalicije DEMOS, ki je bila ključna za osamosvojitev. Opozorila je na dejstvo, da je prav združitev različnih strank v DEMOS omogočila zmago na volitvah, saj bi v nasprotnem primeru največ glasov dobila Zveza komunistov Slovenije. Prav ta enotnost in strateška odločitev sta Sloveniji omogočili izpeljavo osamosvojitvenega procesa na demokratičen način.

Posebej je izpostavila vlogo posameznikov, kot so Ivan Oman, Jože Pučnik in Lojze Peterle, ki so znali nagovoriti ljudi in jih povezati v skupni cilj. „Govorimo o ljudeh, ki so tvegali svojo kariero, svoje osebno življenje in zdravje, da bi Slovenija dobila možnost odločanja o lastni prihodnosti,“ je poudarila.

"Prava moč izvira iz enotnosti – najprej z Bogom, nato v družinah ter v župnijskih občestvih.
Naučimo se živeti povezanost, da bomo znali graditi enotnost tudi v politiki,
ki kroji sedanjost in prihodnost slovenskega naroda." Op. ur.

Izzivi demokracije danes

V zaključku prvega dela svojega nagovora se je dr. Pesek dotaknila aktualnih izzivov demokracije v Sloveniji. Opozorila je na trend zmanjšane politične participacije, kar se kaže v nizki volilni udeležbi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Po njenem mnenju Slovenci pogosto izražajo nezadovoljstvo z aktualnim političnim dogajanjem, vendar premalo aktivno sodelujejo pri oblikovanju družbe.

„Ko vidim, da v Nemčiji na volitve pride 83 % ljudi, pri nas pa komaj polovica, se vprašam, ali res cenimo to demokracijo, za katero smo se tako borili? Svoboda izražanja in pravica do politične udeležbe nista samoumevni, temveč sta pridobljeni vrednoti, ki ju moramo negovati,“ je poudarila.

Ob zaključku je izrazila optimizem glede prihodnosti Slovenije, a hkrati opozorila, da demokracija ni nekaj, kar bi lahko jemali kot samoumevno. Poudarila je, da je vsak državljan odgovoren za prihodnost svoje države in da je pravica do izražanja mnenja temeljna vrednota, ki jo moramo ohranjati.

„Demokracija ni nekaj, kar nam je bilo dano enkrat za vselej – zanjo se moramo truditi vsak dan,“ je sklenila svoj govor.

*

Dogodek je bil pomemben prispevek k razumevanju slovenske zgodovine in demokratičnih procesov. Skozi predavanja in razpravo so obiskovalci dobili globlji vpogled v preteklost in izzive, s katerimi se družba srečuje danes. Večer se je zaključil z mislijo, da je zgodovinska zavest ključna za prihodnost Slovenije.

Preberi še:
Resnica, ki kliče k spravi

Po zaključku obeh predavanj se večer prevesi v sproščen in živahen pogovorni del, ki ga odlično vodi povezovalec Vladimir Starešinič. S svojim toplim pristopom, prefinjenim humorjem in izjemno sposobnostjo povezovanja sogovornikov ustvari vzdušje, kjer se resne teme prepletajo z osebnimi anekdotami in lahkotnimi razmisleki o preteklosti in sedanjosti. Njegova vprašanja so premišljena, a hkrati neprisiljena, kar omogoča gostom, da se odprejo in s publiko delijo ne le strokovne poglede, temveč tudi osebne izkušnje. Ta del večera prinaša pristno človeško noto, ki dogodek naredi še bolj zanimiv in dostopen širšemu občinstvu.

__________
Za www.zupnijavinica.com Tina Šikonja Hudelja