Ko politika zahteva tišino: kaj to pomeni za Cerkev in za demokracijo


FOTO: Občestvo vernikov pri sveti maši na predvečer Marijinega vnebovzetja na Žežlju (2025), z vodnim žigom mučenca Ivana Salmiča. Kraj žive pobožnosti do Žeželjske Matere Božje ostaja simbol zaupanja, vere in skupnosti, iz katerih Cerkev tudi danes črpa svoj moralni glas. Vir fotografije: YouTube kanal Župnije Vinica.


V zadnjih dneh smo v slovenskih medijih brali izjave, ki nakazujejo pritisk na Katoliško cerkev glede njenega oglašanja o referendumu o evtanaziji. V člankih se pojavljajo namigi, da Cerkev ne bi smela sodelovati v razpravi, ker naj bi s tem presegala svoje pristojnosti.

Takšno razumevanje je pravno in konceptualno napačno. Obenem predstavlja nerazumevanje temeljne vloge Cerkve pri oblikovanju moralne presoje vernikov.


Kaj dejansko poročajo mediji

Nekaj izjav, ki so sprožile razpravo:

Žurnal24, 5. 11. 2025: “Podporniki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ocenjujejo, da se predstavniki katoliške cerkve aktivno vključujejo v referendumsko kampanjo, čeprav se vanjo niso podali kot organizatorji. Njihovo ravnanje bodo tako prijavili pristojnim organom, saj menijo, da gre za kršitev pravil kampanje.”

N1, 5. 11. 2025: “… opozarjajo, da se predstavniki katoliške cerkve aktivno vključujejo v referendumsko kampanjo, čeprav se vanjo niso podali kot organizatorji. Njihovo ravnanje bodo prijavili pristojnim organom, saj menijo, da gre za kršitev pravil kampanje in dovoljenega političnega delovanja.”

Delo: “Ravnanje predstavnikov katoliške cerkve bodo prijavili, saj menijo, da gre za kršitev pravil kampanje in dovoljenega političnega delovanja.” 

“Katoliška cerkev je po navedbah zavezništva organizirano pripravila plakate in podobice, s katerimi ne nagovarjajo zgolj k udeležbi na referendumu, temveč tudi k oddaji glasu proti. Najavili pa so tudi financiranje taksi prevozov na volišča in druge aktivnosti v kampanji …”

Ti odlomki kažejo: del javnosti meni, da Cerkev ne sme spregovoriti o vprašanju, ki neposredno zadeva temeljno razumevanje človeškega življenja.


Kaj Cerkev je – in kaj ni

Cerkev ni ne javni zavod, ne ministrstvo, ne politična stranka.

Cerkev je skupnost vernikov, povezanih z duhovniki in škofi, ki skupaj nosijo odgovornost za presojo moralnih vprašanj. Ko Cerkev spregovori o etičnih temah, to ne pomeni politične kampanje, ampak izvajanje njenega poslanstva: pomagati vernikom oblikovati vest.

Trditev, da se Cerkev “ne sme vtikati v referendum”, bi zato v praksi pomenila, da se verniki ne smejo oglašati o moralnih vprašanjih. Tak sklep ni združljiv z demokratičnimi svoboščinami.


Ločitev Cerkve in države – pravilna razlaga

Ločitev Cerkve in države v slovenskem pravnem redu pomeni:
– država ne določa verskih resnic,
– Cerkev ne izvaja državne oblasti.

Ne pomeni pa, da Cerkev ne sme govoriti.
Ne pomeni, da duhovniki ne smejo izreči moralnega stališča.
Ne pomeni, da verniki ne smejo javno zastopati svoje etike.

V vseh državah z demokratičnim redom ostaja prostor za glas verskih skupnosti, ko gre za vprašanja, ki zadevajo življenje, dostojanstvo in etični razmislek.

Zakaj evtanazija ni zgolj politična odločitev

Kot je zapisala N1:
“Gre za vprašanje, kjer se zoperstavijo različna etična, medicinska in filozofska stališča.”

To pomeni, da se vprašanje evtanazije že po naravi nahaja v jedru moralnega presojanja. Cerkev vstopa v to razpravo ne zato, ker bi želela politično vplivati, ampak zato, ker je to področje, ki ji po poslanstvu pripada.

Ko Cerkev razlaga moralno razsežnost evtanazije, to ni politični nastop, temveč pastoralni nagovor vernikom, ki jih zanima, kako razumeti zakonodajo v luči vere, etike in antropologije.


Ali Cerkev s tem krši pravila kampanje?

Medijski očitki poudarjajo:

– Cerkev ni prijavljena kot organizator kampanje.
– Cerkev pripravlja podobice in nagovarja vernike.

V resnici je treba razlikovati dve stvari:

  • Politična kampanja je organizirano delovanje, financirano in usmerjeno v politični izid, povezano s kandidati ali strankami.
  • Moralno-pastoralno učenje je dolžnost Cerkve, ki ga izvaja ne glede na volitve.

Cerkev:
– ne kandidira,
– ne zbira glasov,
– ne nastopa kot politična skupina,
– ne vodi kampanjskega financiranja.

Njeno delovanje je zakonito in skladno s svobodo vere, govora in organiziranja, ki jo ščiti Ustava RS.


Zakaj je Cerkev dolžna govoriti

Škof Andrej Saje je jasen:
“Cerkev se ima pravico izrekati o vprašanjih, ki govorijo o življenju in smrti.”

To ni privilegij Cerkve, ampak njena odgovornost. Verniki pričakujejo, da Cerkev jasno pojasni moralni pogled na zakone, ki zadevajo temeljno antropološko vprašanje: kaj pomeni človeško življenje in kdo ima pravico odločati o smrti. Molk Cerkve v takšni razpravi bi pomenil opustitev njene naloge.


*

Če združimo pravni, moralni in teološki vidik, dobimo jasen sklep:

– Cerkev je skupnost ljudi, ki imajo pravico in dolžnost govoriti.
– Ločitev Cerkve in države ne prepoveduje verskega govora, temveč preprečuje institucionalno podrejanje.
– Evtanazija je moralno in ne zgolj politično vprašanje.
– Cerkev nagovarja vest vernikov, ne političnega telesa.
– Omejevanje njenega govora pomeni omejevanje svobode vernikov kot državljanov.

Zato je sodelovanje Cerkve v razpravi o evtanaziji povsem legitimno in pričakovano. Njena tišina bi bila neodgovorna, njen glas pa je prispevek demokraciji – ne grožnja.




Viri:

– Žurnal24.si (5. 11. 2025), dostopno na: https://www.zurnal24.si/slovenija/katoliska-cerkev-prijava-inspektorat-notranje-zadeve-referendum-evtanazija-449643

– N1info.si (5. 11. 2025), dostopno na: https://n1info.si/novice/slovenija/podporniki-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-s-prijavo-nad-katolisko-cerkev

– Delo.si, dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/referendum-evtanazija-cerkev

– Nova24TV.si, dostopno na: https://nova24tv.si/cerkev-se-ima-pravico-izrekati-o-vprasanjih-ki-govorijo-o-zivljenju-in-smrti

Za www.zupnijavinica.com Tina Šikonja Hudelja

Komentarji